ZGODOVINA PGD Brezje na Gorenjskem
Pred 1949
Na Brezjah se je velikokrat govorilo o gasilcih in o potrebi, da bi imeli svoje lastno društvo. V kroniki Gasilskega društva iz Mošenj zasledimo, da je bila že leta 1920 zbrana precej velika vsota denarja za nakup potrebnega gasilskega orodja za območje Brezij. Pomislili so celo na nakup motorne brizgalne. Vsi plani so padli v vodo zaradi neodgovornosti nekaterih organizatorjev, ki so denar raje porabili za svoje lastne potrebe. Zaradi tega tudi ni prišlo do ustanovitve gasilskega društva.
Gasilsko društvo Mošnje, ki je v tistih časih pokrivalo tudi okoliš Brezij, je kupilo nekaj cevi, priključkov za hidrante in gasilskih kavljev (jakov). Orodje je bilo shranjeno po posameznih zaselkih v posebnih gasilskih omaricah. Te omarice so bile na Brezjah na samostanskem zidu in pri Poharju (Mačku), na Črnivcu pri “Gromu”, v Nošah pri “Čežarju” in na Dobrem Polju. V primeru požara so s to opremo delali usposobljeni vaščani, ki so bili člani gasilskega društva v Mošnjah. Ta oprema je bil v uporabi vse do druge svetovne vojne.
Med drugo svetovno vojno je hotel okupator pridobiti naklonjenost vaščanov in je že takoj na začetku vojne začel navduševati vaščane za ustanovitev gasilskega društva na Brezjah. Pri tem ni uspel, kljub temu, da je ponujal sodobno gasilsko motorno brizgalno. Vaščani niso hoteli sodelovati z njim. Prepričani so bili, da bo okupacija kratkotrajna in bo še potem dovolj časa za ustanovitev lastnega, neodvisnega gasilskega društva, brez pomoči tujca. Takoj po osvoboditvi je ponovno zaživela ideja o lastnem gasilskem društvu. Obnova v vojni porušene domovine pa je zahtevala veliko denarja in ni bilo možnosti za lastno gasilsko društvo. Ko pa je 4.3.1949 v sosednji vasi Ljubno izbruhnil velik požar, ki je uničil celo vrsto gospodarskih poslopij in se je občutilo predvsem pomanjkanje vode za gašenje in pomanjkanje ustrezno opremljenih in usposobljenih gasilcev, je tudi brezjanske vaščane pošteno zaskrbelo. Na srečo na Brezjah že pol stoletja niso občutili grozot “rdečega petelina”. Gorelo je samo med vojno, ko je 8. septembra 1943 okupator požgal hišo in gospodarsko poslopje Jožeta Vovka s Črnivca. Maja 1945 pa je v bojih s Hercegovsko brigado NOV umikajoči se nemški železniški transport z zažigalnimi kroglami zažgal vas Dobro polje. Gorelo je na treh krajih. Vaščanom je postalo jasno, da se na Brezjah ne bi mogli uspešno spopasti z ognjem samo z vodo iz vodovoda in nekaj napol presušenih vodnjakov.
V zimi leta 1948/49 je bil na pobudo takratnega poveljnika Okrajne gasilske zveze Jesenice, g. Alojza Pogačnika in nekaterih vaščanov ustanovljen pripravljalni odbor, ki je imel samo eno nalogo: Ustanoviti gasilsko društvo na Brezjah. Člani odbora so prebivalcem razložili zakaj Brezje potrebujejo svoje gasilsko društvo in kaj bo gasilsko društvo potrebovalo za svoje delovanje. Davna želja vaščanov Brezij in okoliških vasi je bila tik pred uresničenjem. Na Brezjah se je pomladi 1949 rodilo Prostovoljno gasilsko društvo Brezje.
1949
12. marca 1949 je 11 vaščanov in poveljnik Okrajne gasilske zveze Jesenice, Alojz Pogačnik, na ustanovni skupščini ustanovilo Prostovoljno gasilsko društvo Brezje. Na skupščini so sodelovali:
Skupščina je sprejela tudi Pravila prostovoljnega gasilskega društva Brezje.
Prepis zapisnika ustanovne skupščine:
ZAPISNIK USTANOVNE
SKUPŠČINE
dne, 12.3.1949 ob 8. uri zvečer v prostorih prosvetne dvorane na Brezjah.
Navzoči:
Pohar Milan, Mlinarič Jožef, Rozman Stanko, Knafelj Slavko, Cvenkelj Alojz, Bole Anton, Frelih Milan, Kocjančič Franc – Črnivec, Šušteršič Alojz, Jesenko Jožef, Škofic Ciril.
Navzoč je bil tudi poveljnik Okrajne gasilske zveze, tov. Pogačnik Alojz.
Tov. Pogačnik otvori Skupščino s pozdravnim govorom, kjer očrta pomen ustanovitve Gasilskega društva in objasni glavne smernice zahvaljujoč se naši zavednosti in trdni volji ob ustanovitvi društva.
Za tem pa dolgoletni gasilec tov. Kocjančič Franc opozori na resnost ob ustanovitvi in na odgovornost pri vršenju predstoječih dolžnosti.
Nato tov. Pogačnik preide na dnevni red:
- Čitanje pravil
- Volitve upravnega in nadzornega odbora
- Slučajnosti
1. točka
Novoustanovljeno društvo se bo imenovalo “Prostovoljno gasilsko društvo Brezje”. Prečitana so pravila gasilskega društva. Pripomb k čitanju pravil ni.
2. točka
Volitve upravnega odbora. Na predlog tov. Cvenkelj Alojza je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Mlinarič Jožef. Tov. Pohar Milan predlaga za poveljnika tov. Cvenkelj Alojza. Bil je soglasno izvoljen. Na predlog Jesenkota pa je bil izvoljen za sekretarja tov. Knafelj Slavko. Na predlog Mlinariča je bil izvoljen za blagajnika tov. Finžgar Jože. Na predlog Šuštaršiča je bil izvoljen za orodjarja tov. Škofic Ciril. Tov. Frelih predlaga za adjutanta tov. Bole Antona. Bil je soglasno izvoljen. Vodja sanitetnega oddelka tov. Pogačnik Anton je bil soglasno izvoljen. Vodja mladine tov. Frelih Milan je bil izvoljen z večino glasov. Za prosvetni odsek je bil soglasno izvoljen tov. Šušteršič Alojz.
Nadzorni odbor ni bil izvoljen, pač pa so bili postavljeni kandidati in to: Kocjančič Franc, Rozman Stanko, Marinčič Jernej, Klanjdinst Franc, Eržen Milan, Pogačnik Stanko.
Nadzorni odbor bo izvoljen v najbližji bodočnosti. Isto tako 3 namestniki nadzornega odbora. Krajevni poveljnik je istočasno delegat za Okrajno gasilsko zvezo. Predsednik pa delegat za Republiško gasilsko zvezo.
3. točka
Slučajnosti. Okrajni poveljnik dostavi prijavne pole za slučaj požara. V slučaju jih je treba dostaviti najkasneje v 24 urah Okraju, oz. vsak slučaj javiti takoj telefonično (Jes. tel.: 056 277)
Na prvem množičnem sestanku bo ob večji agitaciji določen datum prve seje novo ustanovljenega društva.
S. F. S N.
Predsednik:
Mlinarič
Prvi občni zbor – 21. marec 1949
Prvi občni zbor je bil 21. marca 1949 na njem je bil izvoljen še nadzorni odbor v sestavi: Mali Jože – Noše, Rozman Stanko, Marinčič Jernej, Eržen Milan – vsi Brezje, Pogačnik Stanko – Dobro polje. Namestniki: Babič Anton, Cvenkelj Pavel – iz Brezij, Mihelič Jakob iz Noš. Na občnem zboru je bilo navzočih 45 vaščanov, kar dokazuje, da je bilo gasilsko društvo dobro sprejeto. Na prvem občnem zboru je bil sprejet tudi program dela, ki ga v kratkem lahko strnimo takole:
- zgradili se bodo štirje bazeni po cca. 50.000 m3
- nabavi se najpotrebnejša oprema
- društvo dobi C-cevi, ki jih je nabavil okupator (Weis) in se hranijo pri Občinskem ljudskem odboru Brezje
Program dela sprejet na občnem zboru v prvem letu delovanja društva ni bil uresničen, ker ni bilo nobenih sredstev, ki bi ga omogočila. Društvo ni imelo svojega prostora, tako, da tudi cevi ni imelo kam shraniti. V tem času je Anton Gabrijelčič odstopil primeren prostor v svojem gospodarskem poslopju, ki ga je gasilsko društvo lahko uporabljalo za shranjevanje skromne opreme, ki jo je imelo v lasti. Člani društva so bili v tem letu precej dejavni, saj so pregledali celotno vodovodno omrežje, narejena je bila njegova skica in člani so se usposobili za delo z gasilskim orodjem.
1950-1955
Ob koncu leta 1949 (19. novembra 1949) so gasilci začeli z gradnjo prvega gasilskega bazena na Križajevem vrtu. V tem času so se gasilci srečevali predvsem s težavami pri nabavi osnovnega gradbenega materiala (železa in cementa), ki ga je bilo zelo težko dobiti. Gasilci so prostovoljnim delom (1784 ur) in veliko zagnanostjo premagali vse težave in bazen še danes služi svojemu namenu. Gasilci so bazen predali namenu 10. avgusta 1952 in ta dan je bil na Brezjah povsem posvečen gasilstvu. 10. avgusta 1952 so namreč poleg bazena gasilci dobili tudi prvo motorno brizgalno, ki je bila sestavljena iz črpalke tipa Zupan in motorja znamke Zündap.
Takoj za prvim bazenom je začel nastajati drugi bazen na Markotovem vrtu. Njegova gradnja se je začela 23. maja 1953.
Tretji bazen so gasilci začeli graditi 24. avgusta 1954 na Črnivcu pod Bajželnovo hišo.
V tem obdobju je prišlo tudi že do prvih zamenjav v gasilskem društvu. Prvi poveljnik Alojz Cvenkelj je zaradi prezaposlenosti odstopil in nadomestil ga je Jože Čebavs. Leta 1954 gasilci zaradi hude bolezni izgubijo svojega prvega predsednika Jožeta Mlinariča, ki je bil gonilna sila v prvih, težkih obdobjih društva.
Gradnja lastnega doma, saj so gasilci še vedno gostje v Gabrijelčičevem gospodarskem poslopju, je bil eden izmed pomembnejših ciljev mladega društva. Društvo se je vseskozi ubadalo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Že prej pa je bilo omenjeno, da je izgubilo tudi glavnega organizatorja. Gasilci kljub temu niso obupali in pod vodstvom novega predsednika Jožeta Čebavsa so se zagnano lotili priprav na gradnjo lastnega gasilskega doma.
27. decembra 1954 so s pomočjo takratne Kmetijske zadruge Brezje kupili parcelo v velikosti 1582 m2. Parcela je bila last Pavla in Antonije Šolar. Okrajni ljudski odbor Radovljica pa je 12. februarja 1955 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo.
1956-1960
Poleti 1956 se je začela gradnja gasilskega doma. Do jeseni tega leta zabetonirani temelji in pripravljeni za nadaljevanje gradnje. Zaradi hude finančne stiske gradbena dela potekajo zelo počasi. Zelo velik problem predstavlja tudi pomanjkanje gradbenega materiala. Gradbeni odbor v sestavi: Jože Čebavs, Jože Avsenik, Franc Finžgar in Lovro Lukan se trudi kar se da in ob koncu 1959 leta je dom pokrit in ometana je notranjost doma.
V tem času društvo dobi tudi novo vodstvo v sestavi:
| Predsednik: | Jože Čebavs |
| Tajnik: | Mirko Serajnik |
| Blagajnik: | Jože Finžgar |
| Poveljnik: | Lovro Lukan |
| Pomočnik poveljnika: | Rado Pogačnik |
| Gospodar: | Franc Potočnik |
| Prosvetni referent: | Alojz Šušteršič |
| Strojnik: | Ivan Škofic |
Za gasilsko društvo na Brezjah je bilo v prvega pol stoletja obstoja značilno to, da je velikokrat prihajalo do menjav članov upravnega in nadzornega odbora. Stalne menjave so veliko vplivale na to, da je tudi delo društva velikokrat zastalo in prihajalo je do velikih nihanj.
Kljub vsem težavam so gasilci 14. avgusta 1960 proslavljali 10. obletnico obstoja. Gasilski dom je bil že dograjen do te mere, da je vodstvo društva imelo 12. avgusta 1960 prvo sejo v lastnih prostorih.1950-1955
Ob koncu leta 1949 (19. novembra 1949) so gasilci začeli z gradnjo prvega gasilskega bazena na Križajevem vrtu. V tem času so se gasilci srečevali predvsem s težavami pri nabavi osnovnega gradbenega materiala (železa in cementa), ki ga je bilo zelo težko dobiti. Gasilci so prostovoljnim delom (1784 ur) in veliko zagnanostjo premagali vse težave in bazen še danes služi svojemu namenu. Gasilci so bazen predali namenu 10. avgusta 1952 in ta dan je bil na Brezjah povsem posvečen gasilstvu. 10. avgusta 1952 so namreč poleg bazena gasilci dobili tudi prvo motorno brizgalno, ki je bila sestavljena iz črpalke tipa Zupan in motorja znamke Zündap.
Takoj za prvim bazenom je začel nastajati drugi bazen na Markotovem vrtu. Njegova gradnja se je začela 23. maja 1953.
Tretji bazen so gasilci začeli graditi 24. avgusta 1954 na Črnivcu pod Bajželnovo hišo.
V tem obdobju je prišlo tudi že do prvih zamenjav v gasilskem društvu. Prvi poveljnik Alojz Cvenkelj je zaradi prezaposlenosti odstopil in nadomestil ga je Jože Čebavs. Leta 1954 gasilci zaradi hude bolezni izgubijo svojega prvega predsednika Jožeta Mlinariča, ki je bil gonilna sila v prvih, težkih obdobjih društva.
Gradnja lastnega doma, saj so gasilci še vedno gostje v Gabrijelčičevem gospodarskem poslopju, je bil eden izmed pomembnejših ciljev mladega društva. Društvo se je vseskozi ubadalo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Že prej pa je bilo omenjeno, da je izgubilo tudi glavnega organizatorja. Gasilci kljub temu niso obupali in pod vodstvom novega predsednika Jožeta Čebavsa so se zagnano lotili priprav na gradnjo lastnega gasilskega doma.
27. decembra 1954 so s pomočjo takratne Kmetijske zadruge Brezje kupili parcelo v velikosti 1582 m2. Parcela je bila last Pavla in Antonije Šolar. Okrajni ljudski odbor Radovljica pa je 12. februarja 1955 izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo.
1956-1960
Poleti 1956 se je začela gradnja gasilskega doma. Do jeseni tega leta zabetonirani temelji in pripravljeni za nadaljevanje gradnje. Zaradi hude finančne stiske gradbena dela potekajo zelo počasi. Zelo velik problem predstavlja tudi pomanjkanje gradbenega materiala. Gradbeni odbor v sestavi: Jože Čebavs, Jože Avsenik, Franc Finžgar in Lovro Lukan se trudi kar se da in ob koncu 1959 leta je dom pokrit in ometana je notranjost doma.
V tem času društvo dobi tudi novo vodstvo v sestavi:
| Predsednik: | Jože Čebavs |
| Tajnik: | Mirko Serajnik |
| Blagajnik: | Jože Finžgar |
| Poveljnik: | Lovro Lukan |
| Pomočnik poveljnika: | Rado Pogačnik |
| Gospodar: | Franc Potočnik |
| Prosvetni referent: | Alojz Šušteršič |
| Strojnik: | Ivan Škofic |
Za gasilsko društvo na Brezjah je bilo v prvega pol stoletja obstoja značilno to, da je velikokrat prihajalo do menjav članov upravnega in nadzornega odbora. Stalne menjave so veliko vplivale na to, da je tudi delo društva velikokrat zastalo in prihajalo je do velikih nihanj.
Kljub vsem težavam so gasilci 14. avgusta 1960 proslavljali 10. obletnico obstoja. Gasilski dom je bil že dograjen do te mere, da je vodstvo društva imelo 12. avgusta 1960 prvo sejo v lastnih prostorih.
1961 – 1965
Od leta 1961 do leta 1965 Leta 1961 pride do hude krize v delovanju društva. Delo na vseh nivojih zastane. Na Okrajni gasilski zvezi v Kranju se rodi sklep o združevanju malih gasilskih društev z večjimi. Ta sklep predstavlja neke vrste iskro, ki zopet požene kri po žilah članstva gasilskega društva na Brezjah. Člani se tej ideji ostro uprejo in uspejo ohraniti samostojnost. Izbruhne tudi prvi večji požar v času obstoja gasilskega društva. Požara takih razsežnosti ni bilo na območju gasilskega društva Brezje že 50 let. Zagorelo je gospodarsko poslopje Stankota Pogačnika z Dobrega polja. Ta druga iskra strne gasilske vrste in društvo je spet dejavnejše. Nadaljujejo se gradbena dela pri gasilskem domu. Gasilci se prvič pogovarjajo o svečanih uniformah. Izpopolni se gasilska oprema in prikolica za prevoz orodja. Do konca tega petletnega obdobja na območju gasilskega društva zagori še dvakrat. 28. avgusta 1963 udari strela v gospodarsko poslopje Martina Praprotnika in 27. oktobra 1964 zagori gospodarsko poslopje Jakoba Langusa v Peračici. Delo v društvu pa je še vedno slabo in neorganizirano zato v letu 1965 društvo dobi novo vodstvo:
| Predsednik: | Jože Čebavs |
| Podpredsednik: | Andrej Frelih |
| Tajnik: | Ivan Logar |
| Blagajnik: | Albin Finžgar |
| Poveljnik: | Franc Kocjančič |
| Pomočnik poveljnika: | Stanko Praprotnik |
| Gospodar: | Jernej Marinčič |
| Referent za mladino: | Alojz Šušteršič |
| Vodja strojnikov: | Alojz Potočnik |
Težave v društvu se še vedno nadaljujejo kljub novemu vodstvu. Gasilski dom še vedno ni dokončan in gasilci mrzlično iščejo sredstva, ki bi jim omogočila dograditev stolpa za sušenje cevi.
1956-1970
4. Oktobra 1967 na Brezjah spet zagori. Požar skoraj popolnoma uniči gospodarski poslopji Cirila Gabrijelčiča in Antona Pogačnika. Vzrok požara ni bil nikoli pojasnjen.
V letih po 1968 se delo v društvu zelo okrepi. Bliža se praznovanje dvajsete obletnice obstoja. Na sejah upravnega odbora se začno dogovori o nakupu prvega društvenega prapora in o zamenjavi dotrajane motorne brizgalne.
23. novembra 1968 izbruhne požar v gospodarskem poslopju Marije Škofic. Gasilci s požrtvovalnostjo rešijo stanovanjski objekt. Pokaže se, da je nakup nove motorne brizgalne nujen in gasilci začno zbirati sredstva.
Gasilci začno s pripravami na praznovanje dvajset letnice društva. S pomočjo Občinske gasilske zveze, Turističnega društva in krajanov so bila zbrana sredstva za nakup motorne brizgalne Rosenbauer. 20. julija 1969 je bila na Brezjah veličastna gasilska prireditev, kjer so gasilci iz rok botrov Marte Mlakar in Roka Knaflja prejeli v uporabo novo motorno brizgalno. Od tega dne dalje je na čelu gasilske čete korakal praporščak z novim praporom. Krajani so z nakupom 115 zlatih lipovih listov prispevali sredstva, kar je zadostovalo za nakup prapora. 26. januarja 1970 iz neznanega vzroka zagori v gospodarskem poslopju Mire Poličar iz Brezij. To je zadnji izmed serije nepojasnjenih požarov na Brezjah. Tudi ta požar gasilcem porodi nove ideje. Namestitev požarnih omaric po vaseh njihovega požarnega okoliša je vsekakor ena izmed njih. Tudi nakup in namestitev električne sirene na stolpu gasilskega doma je bila zelo dobrodošla, kajti klicanje gasilcev z ročno sireno je bilo dolgotrajno in neuspešno, električna sirena pa se je dobro slišala po vsej vasi. V tem letu so gasilci začeli premišljati tudi o lastnem orodnem vozilu.
1971-1975
Gasilci so vedno bili in bodo možje akcije. Tako je tudi razmišljanje o novem vozilu hitro preraslo v akcijo zbiranja sredstev za njegov nakup. Z denarno pomočjo Občinske gasilske zveze, Turističnega društva in prispevki krajanov so gasilci kupili orodno vozilo IMV 1600. Na veliki vrtni veselici, 18. julija 1971, ki jo je žal motil velik sovražnik gasilskih veselic, dež, je šofer Alojz Potočnik prevzel ključe iz rok Stanka Megliča, predsednika Turističnega društva Brezje. Obljubil je, da bo vzorno skrbel za vozilo, ki bo gasilcem pomagalo pri požarnih intervencijah. V tem letu so gasilci sklenili, da poleg Brezij poskusijo tudi sosednje vasi oskrbeti s požarno vodo. V prihodnjih letih naj bi zgradili požarne bazene na Črnivcu, Dobrem polju in na Brezjah. Z Leopoldom Pangercem sklenejo pogodbo, ki jim omogoči, da na njegovem vrtu zgradijo prvi bazen. Žal tudi to gradnjo pesti pomanjkanje materiala, predvsem cementa, zato zastane. V tem času v zapisnikih prvič zasledimo zapis o tekmovalni desetini, ki je zasedla 9. mesto na občinskem tekmovanju. Člani društva so bili že toliko samozavestni, da so želeli preskusiti svoje znanje. Tekmovalna deseti¬na je postala jedro operativne desetine, kar je tudi osnovni namen gasilskih tek¬movanj. 22. julija 1973 društvo organizira gasilsko veselico z namenom, da bi zbralo potrebna sredstva za gradnjo bazena na Črnivcu in za obnovo gasilskega doma. Kljub zagnanosti gasilcev se gradnja bazena še vedno ne začne. V letu 1974 pride do zamenjav v vodstvu društva. Delo začne prenovljen odbor z novim predsednikom in poveljnikom.
| Predsednik: | Franc Rupar |
| Podpredsednik: | Jože Čebavs |
| Tajnik: | Alojz Šuštaršič |
| Blagajnik: | Albin Finžgar |
| Poveljnik: | Stane Gaber |
| Podpoveljnik: | Franci Kocjančič |
| Gospodar: | Marjan Potočnik |
| Vodja strojnikov: | Alojz Potočnik |
Nov odbor takoj začne z delom in na gasilskem domu naredi betonsko ploščo in klasično dvokapno streho, ki je zamenjala staro, za gorenjske kraje neprimerno enokapnico. Gasilci dogradijo tudi prepotrebne sanitarije poleg stolpa za sušenje cevi. Dom tako dobi podobo, ki jo ima še danes. Tudi to obdobje gasilci zaključijo z organizacijo gasilske veselice, ki je bila v takratnih časih pomemben vir denarnih sredstev za gasilsko dejavnost. Gasilsko društvo dobi z novim satutom novo organizacijsko obliko. Dela za nekaj časa zastanejo, nikakor pa ne zastanejo načrtovanja za prihodnje obdobje. Gasilci pomislijo na obnovo Bajželnovega bazena, ki pušča že od dograditve (leta 1954) naprej. Nikakor pa jim ne uspe začetek gradnje novega bazena na vrtu Leopolda Pangerca. lastnih prostorih.
1976-1980
V začetku tega obdobja se nadaljujejo dela pri obnavljanju gasilskega doma. Gasilci s prostovoljnim delom zamenjajo dotrajana okna, pobelijo notranjost doma, dokončajo zunanji omet in sanitarije.
Leta 1978 se končno začno dela pri Kafračevem bazenu, ki je v tem letu tudi dokončan. Bazen je okrogle oblike in v svoji notranjosti hrani
120 m3 vode.
Poleg bazena na Črnivcu gasilci zgradijo podoben bazen tudi na Dobrem polju. S tem se preskrba s požarno vodo občutno izboljša, še vedno pa ni ustrezna.
15. julija 1979 so brezjanski gasilci praznovali 30. obletnico delovanja. Gasilska proslava je v lepem vremenu združila gasilce iz osemnajstih društev Občinske gasilske zveze Radovljica. V počastitev jubileja je bila organizirana gasilska parada v kateri je sodelovalo preko 180 gasilcev in kar precej orodnih in specialnih vozil.
V prazničnem letu je na Brezjah potekal tečaj za gasilce in s tem se je izobrazbena struktura gasilskega društva zelo izboljšala. Gasilsko društvo je dobilo tudi nekaj izšolanih strojnikov. Zagnano delo poveljnika in njegovih pomočnikov se je poznalo na vseh področjih gasilskega delovanja. Vaščani so s pomočjo gasilcev kupili ročne gasilne aparate (kar 94 jih je bilo v tem času na območju gasilskega društva) in s tem zelo veliko prispevali k požarni varnosti območja. Gasilci so poskrbeli tudi za redne preglede teh aparatov.
1981-1985
V tem času smo krajani KS Brezje na Črnivcu dobili občinsko smetišče, ki je pomenilo dodatno delo za člane gasilskega društva, saj je prihajalo do samovžigov smeti. Eden takih požarov, širših razsežnosti je bil leta 1981.
Število gasilskih aparatov po hišah na območju gasilskega društva je raslo in ob koncu leta 1985 je njihovo število že presegalo številko 150.
Leta 1982 je gasilsko društvo Brezje dobilo novo vodstvo,
| Predsednik: | Marjan Vilfan |
| Podpredsednik: | Jože Čebavs |
| Tajnik: | Alojz Šuštaršič |
| Blagajnik: | Albin Finžgar |
| Poveljnik: | Stane Gaber |
| Podpoveljnik: | Lado Marinčič |
| Gospodar: | Ante Šakić |
| Vodja strojnikov: | Alojz Razboršek |
ki se je polno novih idej zagnano lotilo dela. Izdelalo je požarnovarnostni načrt za požarni okoliš gasilskega društva. Dotrajano gasilsko vozilo je bilo potrebno obnove zato so gasilci poskrbeli za potrebna finančna sredstva. Končno sta se obnovila Bajželnov in Markotov bazen. V gasilskem domu se je preuredila garderoba za gasilce. Naš sosed je postal lep, nov Dom družbenih organizacij, zato se je Turistično društvo, ki je gostovalo v prostorih gasilskega doma preselilo. Gasilci so takoj obnovili pisarno.
Gasilci so še vedno pridno vadili in sodelovali na tekmovanjih. To obdobje je zaznamovano s kar nekaj lepimi dosežki na tekmovalnem področju. Vodstvo gasilskega društva ni pozabilo na podmladek zato na tekmovanjih začneta sodelovati tudi pionirska in mladinska desetina.
Največji uspeh tega obdobja pa je zagotovitev stalnega vira sredstev za gradnjo bazena na S delu Brezij. V okviru krajevnega samoprispevka je bila izglasovana tudi ta gradnja.
1986-1990
To obdobje je zaznamovano z gradnjo bazena za severni del vasi Brezje, z nakupom novega orodnega vozila in praznovanjem 40 letnice obstoja gasilskega društva.
S pomočjo samoprispevka so se nabrala sredstva za gradnjo požarnega bazena in gasilci so pričeli z delom. Gasilci so dolgo iskali primeren prostor za bazen. Hiše v tem delu vasi so precej raztresene tako, da je bil potreben trezen premislek o lokaciji bazena. Končno je bila izbrana lokacija poleg hiše Cirila Zupana. Bazen je bil zaradi dobre organizacije in zagnanosti vodstva društva skupaj s člani zgrajen v rekordnih devetnajstih dneh. Upravni odbor društva je sklenil, da se bo zaradi velikih zaslug pri gradnji bazena le-ta poimenoval po takratnem predsedniku. Bazen je tako dobil ime, Vilfanov bazen.
Ob koncu leta 1987 se je pokazala možnost, da gasilci dobijo nov orodni avto. Potrebna je bila le usklajena in hitra akcija zbiranja sredstev, ker je v tistih časih inflacija zahtevala svoj davek in so se cene dvigale izredno hitro. S pomočjo Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, Turističnega društva Brezje in sredstvi, ki so jih gasilci zaslužili s prostovoljnim delom pri gradnji mrliških vežic je bil v novembru 1987 kupljen orodni avto ZASTAVA 35.8. Iz Beograda sta ga pripeljala predsednik Marjan Vilfan in vodja strojnikov Alojz Razboršek. Vaščani so kljub pozni večerni uri pripravili novemu orodnemu vozilu in voznikoma veličasten sprejem.
Upravni odbor gasilskega društva je sklenil, da bo slavnosten prevzem vozila na krajevni praznik leta 1988. Tako je tudi bilo. 30. aprila 1988 so gasilci slavnostno prevzeli novo vozilo iz rok botre Vide Zavrl in botra Vilija Klanška – starejšega.
Na začetku leta 1989 so stekle priprave na praznovanje 40 letnice obstoja društva. Na veliki proslavi 23. julija 1989 je sodelovalo veliko gasilcev iz sosednjih društev. Ta dan so gasilci dobili tudi nov prapor, ki je bil kupljen s pomočjo darov krajanov. Veselica, ki je sledila proslavi, je bila kljub nalivu uspešna in gasilci so zaslužili nekaj denarja s katerim so kupili material za gradnjo naslednjega bazena. Bazen naj bi bil v Dolenah. Gradnjo bazena so gasilci planirali že kar nekaj časa, ker je bil ta del Brezij zelo slabo oskrbljen s požarno vodo. Lokacija je bila že določena in potrebna je bila samo še akcija za zbiranje sredstev in gradnja bi se lahko začela.
1991-1995
Na občnem zboru leta 1990 gasilsko društvo dobi novo predsednika. Dotedanji predsednik Marjan Vilfan odstopi in zamenja ga Cveti Pohar. Predsednik takoj prevzame pobudo in nadaljuje začeto delo. Začno se pripravljalna dela za gradnjo bazena v Dolenah. Bazen je bil v istem letu dokončan in predan v uporabo.
Požarne omarice, ki jih je gasilsko društvo namestilo po vaseh v začetkih svojega obstoja so v tem dolgem obdobju popolnoma propadle ali sploh ni bilo več. zaradi tega so se člani društva odločili, da namestijo nove omarice po okoliških vaseh, tako da bi vaščani v primeru potrebe lahko posredovali do prihoda gasilcev. V ta namen so kupili potrebno orodje, omarice pa so dobili od občinske gasilske zveze.
Takoj nato nastopi manjša kriza v delovanju društva, ki pa jo gasilci kmalu in uspešno prebrodijo. na občnem zboru leta 1993 gasilsko društvo dobi novo vodstvo:
| Predsednik: | Franci Kocjančič |
| Podpredsednik: | Marjan Vilfan |
| Tajnik: | Alojz Šuštaršič |
| Blagajnik: | Brane Šmitek |
| Poveljnik: | Stane Gaber |
| Podpoveljnik: | Brane Vovk |
| Gospodar: | Tone Platovnjak |
| Vodja strojnikov: | Peter Potočnik |
Člani društva se na občnem zboru določijo, da je potrebna posodobitev gasilskega orodja. V naslednjem obdobju se vsa razpoložljiva sredstva vlagajo v to. Gasilci v tem obdobju kupijo električni agregat, z oblekami opremijo pionirsko in mladinsko desetino, v gasilski dom napeljejo centralno ogrevanje, s pomočjo Turističnega društva prenovijo igrišče poleg gasilskega doma in še bi lahko naštevali.
Značilnost tega obdobja sta tudi dva požara, ki jih je povzročil udar strele. Najprej leta 1994 zagori gospodarsko poslopje Ivanke Mihelič s Črnivca in takoj naslednje leto gospodarsko poslopje Alojza Rozmana v Peračici. Ta dva požara gasilce spet spodbudita, da začno razmišljati kako bi zagotovili dodatne vire vode. Še posebej je pereč problem Alojza Rozmana, ki je zelo oddaljen od vodnih virov.
Gasilcem se ponudi enkratna priložnost in jo seveda takoj izkoristijo. Podjetje Petrol se odloči, da bo posodobilo bencinske servise in zamenjalo obstoječe cisterne z varnejšimi. Odslužene cisterne pa so še vedno primerne za hranjenje požarne vode. Prvo tako gasilci vkopljejo pri Marinčneku na Dobrem polju. S tem zagotovijo potrebno požarno vodo za skupino hiš, ki je dokaj oddaljena od požarnega bazena v zgornjem delu vasi.
1996 – 1999
Drugo tako cisterno v letu 1996 gasilci vkopljejo tudi v vasi Noše, ki je prav tako kot spodnji del Dobrega polja zelo oddaljena od vodnih virov.
Leta 1996 gasilsko društvo na občnem zboru dobi tudi nova Pravila društva, ki omogočijo, da se društvo registrira po novi zakonodaji.
Obdobje zadnjih treh let je značilno po tem, da mladi operativni gasilci zelo zavzeto trenirajo tekmovalno vajo, kar se seveda pozna na tekmovanjih, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. 1997 leta dosežejo 2. mesto na občinskem tekmovanju in se uvrstijo na regijsko tekmovanje, kjer dosežejo 7. mesto. Leta 1998 spet dosežejo zelo dober rezultat na tekmovanju v Ribnem – 2. mesto med ekipami občine Radovljica.
Leta 1998 gasilsko društvo dobi novo vodstvo, ki začne zavzeto delati.
| Predsednik: | Izidor Arih |
| Tajnik: | Tomaž Dežman |
| Blagajnik: | Brane Šmitek |
| Poveljnik: | Brane Vovk |
| Podpoveljnik: | Metod Gaber |
| Gospodar: | Robi Platovnjak |
| Vodja strojnikov: | Peter Potočnik |
Začno se prve priprave na praznovanje petdesetletnice delovanja društva. V prvi fazi to pomeni predvsem preurejanje in prenavljanje gasilskega doma. Gasilci si uredijo lepo pisarno, preuredijo orodišče in garderobo. Poleg tega pa se zelo vneto izobražujejo. Dobijo nove izprašane gasilce, mentorje za delo z mladino, nove strojnike in gasilce s činom. Praznično leto se začne z zelo uspešnim občnim zborom, kjer se gasilci predstavijo z delom skozi zadnjih petdeset let in z načrti za praznično leto, ki vsekakor niso skromni.
Vir: Branislav Šmitek